To je sporočilo letošnjega svetovnega dneva hrane, sicer že 41. po vrsti, ki ga vsako leto praznujemo 16. oktobra. Namreč na ta dan, je bila leta 1945 ustanovljena Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. Glavni namen tega dne je opozarjanje, da na svetu živi (pre)veliko število ljudi, ki trpi zaradi pomanjkanja hrane.

Prehranjevanje je ena izmed človekovih najpomembnejših življenjskih potreb. Z zdravim prehranjevanjem varujemo oz. krepimo zdravje, medtem ko nepravilna izbira hrane, prevelike količine hrane, neurejen ritem prehranjevanja pripomorejo k nastanku različnih bolezni.

Ironija sodobnega sveta je »popolna«. V nerazvitih državah številni lačni, v razvitih državah ogromne količine zavržene hrane. In vpliv slednje na okolje (porabljeni naravni viri, uporaba kemikalij ter emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo tako pri pridelavi kot predelavi hrane) nikakor ne gre zanemariti. Hkrati sta zavržena tudi delo in čas, ki sta potrebna za njeno pridelavo. Zato skušajmo (tudi) zaradi ohranjanja čistega okolja ustvariti čim manj bioloških odpadkov. Če pa že, pa jih vsaj dosledno in pravilno ločujmo.

Ste vedeli, da:

  • so okoli leta 250 antične civilizacije v Mehiki in Južni Ameriki uporabljale kakavova zrna kot plačilno sredstvo?
  • na svetu obstaja kar 350 oblik testenin in da ni vseeno, kakšno obliko izberemo za različne omake?
  • nas lahko jabolka zaradi visoke vsebnosti fruktoze zbudijo bolje kot kava?
  • lahko proti prhljaju uporabimo kar rdečo peso, tako da si z vodo, v kateri smo rdečo peso zavreli, umijemo lase?
  • kis raztopi bisere?
  • je sladoledna lučka nastala po nesreči, ko je 11-letni Frank Epperson čez noč na dvorišču pozabil svoj sok, v katerem je bila žlica?
  • ima koruzni storž, ne glede na velikost, vedno sodo (običajno 16) število vrst koruznih zrn?
  • so feferoni pekoči zaradi kemične spojine kapsaicin, ki ukane naše senzorično živčevje, to pa povzroči občutek opeklin v ustih?
  • McDonalds proda po svetu 75 hamburgerjev v eni sekundi, kar je približno 6,5 milijona hamburgerjev na dan?
  • je sendvič izumil grof Sandwich John Montagu, ki je bil obseden z igrami na srečo? Ker med kartanjem ni želel odložiti kart, je prosil za rezine pečenke, nadevane med dva kosa kruha.
  • povprečno zaužijemo več kot tono hrane in pijače na leto?
  • je po tem, ko prenehamo jesti, naš sluh manj oster?
  • postanemo žejni, ko naše telo izgubi en odstotek vode?
  • povprečna oseba v celotnem življenju popije več kot 60.566 litrov vode?
  • je treba za zdravo prebavo vsak grižljaj prežvečiti najmanj dvajsetkrat?

 

»Hrana izraža našo povezanost z zemljo. Vsak grižljaj vsebuje življenje sonca in zemlje. Do katere mere se nam razkrije, je odvisno od nas samih.«

»Dragoceno je, da lahko sedimo z družino in prijatelji ter uživamo v okusni hrani. Je nekaj, česar nimajo vsi. Veliko ljudi na svetu je lačnih.« (K. Gibran)

 

Poskrbimo za svoje zdravje, za zdravje naših dragih in nenazadnje tudi za zdravje našega ljubega planeta, kajti le zdrav, nam brezpogojno nudi vse, kar potrebujemo.

Poleg zdrave prehrane k dobremu zdravju vsekakor pripomore tudi naravno »zdravilo«, ki odganja bolezni in osreči vse, ki so žalostni. Pripravimo ga po naslednjem receptu:

Sestavine:

  • vsaj dva objema na dan
  • vsaj dva poljuba na dan
  • vsaj 2x reci:«Rad/a te imam.« (M. Podgoršek: Recept za ljubezen)

 

PRIPOROČAM V BRANJE

Cicibani (C)

  • Andersen, Hans Christian: Kraljična na zrnu graha
  • Bitenc, Janez: Zmaj Lakotaj z Ljubljanskega gradu
  • Bonanni, Alessandro: Perutnička, kratkovidna vegetarijanka
  • Bonte, Mojiceja: Kako se je pica spremenila v drekec
  • Byrne, Richard: Ta knjiga je pojedla mojega psa
  • Cankar, Ivan: Pehar suhih hrušk
  • Casalis, Anna: Mišek Tip noče jesti
  • Ende, Michael: O začarani skledi in žlici
  • Gibson, Amy: Ne govori s polnimi usti
  • Gluvić, Goran: Težave z orehovo torto
  • Grimm, Jakob: Lonček, kuhaj!
  • Grimm, Jakob: Mizica pogrni se
  • Hevier, Daniel: Kam gredo sladoledarji pozimi
  • Kenda Hussu, Damjana: Kako se kuha mula
  • Kovač, Polonca: Zelišča male čarovnice
  • Nordqvist, Sven: Palačinkova torta
  • Nordgvist, Sven: Vik in krik v zelenjavnem vrtu
  • Podgoršek, Mojiceja: Ivan in skodelica črne kave

Kako je nastala čokolada

Kje rastejo bonboni

Krompirjevo popotovanje

Na zelenjavnem vrtičku

O lačni lisici

Pozor! Cvetača prihaja!

Račka Bina, volk in sladoled

Recept za ljubezen

Zlato jabolko

  • Sykes, Julie: Želod za malico
  • Škobalj, Eva: Vrtnar : pravljica za otroke in odrasle

 

Pionirji (P)

  • Brezina, Thomas: Noč Vampirjev bele klobasice
  • Dahl, Roald: Charlie in tovarna čokolade
  • Ende, Michael: Čarobni napoj
  • Fiedler, Christamaria: Primer: Rižota
  • Fiedler, Christamaria: Primer: Špageti
  • Franzén, Nils-Olof; Agaton Sax in afera sladka repa
  • Golar, Manko: Deček z jabolki
  • Hunter, Norman: Zakleti čajniki in druge prečudne zgodbe
  • MacDonald, Alan: Kozja pogača
  • Novosel, danica Š.: Kralj Matjaž in sol
  • Suhodolčan, Leopold: Na večerji s krokodilom
  • Svetina, Peter: Skrivnost mlečne čokolade in druge detektivske zgodbe
  • Wilde, Oscar: Hiša granatnih jabolk

 

Mladina (M)

  • Jurca, Branka: Ko zorijo jagode
  • Jurčič, Josip: Cvet in sad
  • Macfarlane, Aidan: Skrivni dnevnik mladega hipohondra
  • Mannel, Beatrix: Grenko-sladko
  • Moore, Pamela: Sladko življenje
  • Parkinson, Siobhán: Zrno ljubezni
  • Pressler, Mirjam: Grenka čokolada
  • Sánchez-Silva, José María: Marcelino Kruh in vino
  • Swain, Heather: Lakota
  • Štefanec, Vladimir P.: Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov
  • Vidmar, Janja: Debeluška
  • Walsh, J. H.: Kralj Arthur in vitezi okrogle mize
  • White, Kirsty: Ali me bo imel rad, če bom suha?
(Skupno 34 obiskov, današnjih obiskov 1)