Danes je z vso svojo skromnostjo in neverjetno toplino, ki jo izžareva na vsakem koraku, v našo sredo stopil človek, čigar srčnost ne pozna meja. To je domačin, Jože Andolšek, selezijanec, ki že vrsto let živi in ustvarja v Celovcu, svojo ljubezen, človeškost in pomoč pa nesebično seje v deželah revne Afrike, zlasti v Etiopiji. V uri in pol nam je tako zelo iskreno in osebno izpovedal zgodbe številnih usod otrok, mladih, ki si želijo prihodnosti, a je mnogi ne dočakajo. »Jože, ali imajo otroci tam, kjer ste vi doma, res vsak dan na voljo hrano?« je bilo nejeverno vprašanje lačnega otroka, ki ga je gospod Andolšek držal v naročju med enim izmed svojih obiskov Etiopije. Takšna je kruta resnica modernega časa, ko mnogi nimajo, ker jih ima peščica preveč. Zato si je Jože zadal plemenito poslanstvo – rešiti vsaj enega. In Jože tako odpira oči, je glas tisočih, je njihova luč in upanje. Njegova energija te enostavno posrka in mislim, da smo vsi slišali ta nemi krik nedolžnih otrok. Tenkočutnost Jožetovega pripovedovanja pa je s petjem čudovito dopolnjevala mlada Kenijka (Caroline), ki živi v Avstriji od leta 2011 in sodeluje z gospodom Andolškom pri njegovem humanitarnem delu. Dogodek se nas je močno dotaknil. Tudi učenci 7., 8. in 9. razredov so bili vidno ganjeni, besede in podobe so pustile močan pečat. V takih trenutkih enostavno ostaneš tiho, saj veš, da so besede odveč. Pomembna so dejanja! Drobna, skromna, prežeta z lastno hvaležnostjo in zaobjeta z neizmerno močjo ljubezni.

 

(Skupno 88 obiskov, današnjih obiskov 1)